Перевод: со всех языков на словенский

со словенского на все языки

Со словенского на:
Все языки
Со всех языков на:
Словенский

vedno znova

Толкование Перевод

1 over

['əuvə] 1. preposition
1) (higher than; above in position, number, authority etc: Hang that picture over the fireplace; He's over 90 years old.) nad

2) (from one side to another, on or above the top of; on the other side of: He jumped over the gate; She fell over the cat; My friend lives over the street.) prek

3) (covering: He put his handkerchief over his face.) prek

4) (across: You find people like him all over the world.) po

5) (about: a quarrel over money.) glede, okrog

6) (by means of: He spoke to her over the telephone.) po

7) (during: Over the years, she grew to hate her husband.) v teku

8) (while having etc: He fell asleep over his dinner.) v času
2. adverb
1) (higher, moving etc above: The plane flew over about an hour ago.)

2) (used to show movement, change of position: He rolled over on his back; He turned over the page.)

3) (across: He went over and spoke to them.)

4) (downwards: He fell over.)

5) (higher in number etc: for people aged twenty and over.)

6) (remaining: There are two cakes for each of us, and two over.)

7) (through from beginning to end, carefully: Read it over; Talk it over between you.)
3. adjective
(finished: The affair is over now.) nad
4. noun
((in cricket) a certain number of balls bowled from one end of the wicket: He bowled thirty overs in the match.) število metov
5. as part of a word
1) (too (much), as in overdo.)

2) (in a higher position, as in overhead.)

3) (covering, as in overcoat.)

4) (down from an upright position, as in overturn.)

5) (completely, as in overcome.)

•

- over again
- over all
- over and done with
* * *
I [óuvə]
adjective

zgornji, vrhnji; višji, zunanji, čezmeren (običajno skupaj s pridevnikom)
II [óuvə]
adverb

1.

preko, pre- (z glagoli: to paint s.th. ŋ preslikati kaj, he jumped ŋ preskočil je);

2.

figuratively

na drugo stran, k drugi stranki ( they went over to the enemy prešli so k sovražniku);

3.

sem, semkaj (come ŋ! pridi sem!);

4.

tam (preko), na drugi strani ( over there tamle, American colloquially v Evropi);

5.

(prav) nad ( the bird is directly over us ptič je prav nad nami);

6.

znova ( ten times ŋ desetkrat zapovrstjo);

7.

pretirano, čezmerno ( over polite pretirano vljuden);

8.

mimo, gotovo, končano ( the lesson is ŋ šolska ura je končana);

razno: over again — še enkrat, znova

over and over again — vedno znova

over against — nasprotno (temu)

over and above — vrhu tega, skrajno, preveč

all over — povsod, popolnoma, končan

to be all over with — biti na koncu s čim

it is all over with him — z njim je konec

that is him all over — to je čisto njemu podobno

slang to be all over s.o. (s.th.) — biti vzhičen nad kom (čim)

colloquially to get s.th. over with — končati kaj

the world over — po vsem svetu

not over well — precej slabo

that can stand over — to lahko počaka

see over — poglej naslednjo stran

economy carried over — prenos
III [óuvə]
preposition

1.

čez ( a bridge over the river);

2.

pri ( over the fire pri ognju, pri kaminu);

3.

po ( all over the world po vsem svetu, over the radio po radiu);

4.

onkraj, na drugi strani ( over the sea onkraj morja);

5.

pri ( he fell asleep over his work zaspal je pri delu, over a cup of tea pri skodelici čaja);

6.

nad ( to reign over a kingdom vladati kraljestvu, to be over s.o. biti nad kom);

7.

več kakor, čez ( over a mile čez miljo, over a week več kot teden);

8.

(časovno) prek, v času ( over night prek noči, over the long vacation v času velikih počitnic);

razno: hand over hand — s preprijemanjem (pri plezanju), figuratively vztrajno, hitro napredujoč

over head and ears (in love) — do ušes (zaljubljen)

over shoes over boots — na vrat na nos

over the top — ne glede na kaj, brez ozira na kaj

over the way — nasproti, na drugi strani

over one's head — nerazumljiv, pretežek
IV [óuvə]
noun

dodatek, presežek; military predolg strel; sport število metov ali igra med dvema izmenama (kriket)

English-Slovenian dictionary > over
2 in

(in(to) usually small pieces: The broken mirror lay in bits on the floor; He loves taking his car to bits.) v koscih; na dele

* * *
I [in]
preposition

1.

v, na (na vprašanje kje?)

in England — v Angliji

in the country — na deželi

in here (there) — tu (tam) notri

in town — v mestu (o katerem govorimo)

in the sky — na nebu

in the street — na ulici

in the territory — na ozemlju;

2.

figuratively

v, pri, na

in the army — v vojski

in the university — na univerzi

in Shakespeare — pri Shakespearju

blind in one eye — na eno oko slep;

3.

v (v posameznih primerih namesto into na vprašanje kam?)

put it in your pocket — daj to v žep;

4.

(stanje, način, okoliščina)

in arms — oborožen

a cow in calf — breja krava

in any case — v vsakem primeru

in cash — v gotovini; pri denarju (biti)

in despair — obupano, v obupu

in doubt — v dvomu

in dozens — na ducate

in English — v angleščini

in good health — pri dobrem zdravju, zelo zdrav

in groups — v skupinah

in E major — v E duru

in liquor — pijan

in this manner — na ta način

in ruins — v razvalinah

in short — na kratko (povedano)

in tears — v solzah

in a word — z eno besedo

in other words — z drugimi besedami

in writing — pismeno;

5.

v, pri, na (udeležba)

to be in it — biti udeležen, udeležiti se

he isn't in it — on ne spada zraven

there is nothing in it — ničesar (resničnega, dobrega) ni v tem, ne splača se, je čisto enostavno; je še neodločeno (dirka);

6.

(dejavnost, opravilo) pri, v

in an accident — pri nesreči, v nesreči

in crossing the river — pri prehodu čez reko

in search of — pri iskanju česa;

7.

(moč, sposobnost)

it is not in her to — tega ona ne zmore

he has (not) got it in him — to je (ni) pravi mož za to;

8.

(časovno)

in the beginning — v začetku

in the day, in daytime — podnevi

in the evening — zvečer

in his flight — na begu

in two hours — v dveh urah, čez dve uri

in March — marca

in one — istočasno

in the reign of — za vlade, za časa vladanja

in my sleep — v spanju, ko sem spal

in time — pravočasno, sčasoma, kdaj

in winter — pozimi

in (the year) 1940 — leta 1940;

9.

(namen, smoter)

in answer to — kot odgovor na

in my defence — v mojo obrambo;

10.

(vzrok, nagib)

in contempt — s prezirom

in his honour — njemu na čast

in sport — za šalo

in remembrance — v spomin;

11.

(razmerje, odnos, zveza)

in as ( —ali so) far as — do take mere

in that — ker, kolikor

well in body, but ill in mind — telesno zdrav, a duševno bolan

in itself — samo po sebi

in number — številčno

in size — po velikosti

equal in strength — enak po moči

the latest thing in s.th. — najnovejše na nekem področju

ten feet in width — 10 čevljev širok (po širini);

12.

po

in my opinion — po mojem mnenju

in all probability — po vsej verjetnosti;

13.

(sredstvo, material)

in boots — v škornjih

a statue in bronze — bronast kip

written in pencil — napisano s svinčnikom

a picture in oils — oljnata slika

dressed in white — oblečen v belo;

14.

(število, znesek)

seven in all — v celem sedem

five in the hundred — pet od sto, ɜ%

one in ten — eden od desetih

in twos — po dva, paroma

not one in a hundred — niti eden od stotih

a place in a million — najbolj primeren kraj
II [in]
adverb

notri, noter, v

to be in — biti doma, biti v hiši; politics biti na vladi (stranka); biti v modi; sport biti na vrsti za udarec; sezona za kaj ( oysters are in)

to be in for a thing — pričakovati kaj, nameravati kaj, nadejati se česa

he is in for a shock — to bo zanj močan pretres

she is in for an examination — čaka jo izpit

the boy is in for a beating — fant bo tepen

to be in for it — iztakniti jo, biti v kaši, ne imeti drugega izhoda

in for a penny, in for a pound — kdor reče a, mora reči tudi b

to be ( —ali keep) in with s.o. — dobro se s kom razumeti

in between — medtem

in and in — vedno isto, vedno znova

the train is in — vlak je prišel

spring is in — pomlad je prišla

the ship is on the way in — ladja pluje v pristanišče

to throw in — pridati

American to be all in — biti čisto izčrpan

in with it! — prinesi, odnesi to noter

to be in on s.th. — sodelovati pri čem, biti poučen o čem

to let s.o. in on s.th. — pritegniti koga k čemu, poučiti koga o čem

to be in up to the neck — biti v veliki stiski
III [in]
adjective

politics in party — vladajoča stranka

in patient — hospitaliziran bolnik

sport in side — stran, ki je na vrsti za udarec
IV [in]
noun

(večinoma plural) vladajoča stranka

the ins and outs — vlada in opozicija; ovinki (ceste, poti); podrobnosti (problema)
V [in]
transitive verb

spraviti (žetev) pod streho

English-Slovenian dictionary > in
3 last

I 1. adjective
1) (coming at the end: We set out on the last day of November; He was last in the race; He caught the last bus home.) zadnji

2) (most recent; next before the present: Our last house was much smaller than this; last year/month/week.) prejšnji

3) (coming or remaining after all the others: He was the last guest to leave.) poslednji
2. adverb
(at the end of or after all the others: He took his turn last.) nazadnje

- lastly
- at long last
- at last
- hear
- see the last of
- the last person
- the last straw
- the last thing
- the last word
- on one's last legs
- to the last II verb
1) (to continue to exist: This situation lasted until she got married; I hope this fine weather lasts.) trajati

2) (to remain in good condition or supply: This carpet has lasted well; The bread won't last another two days - we'll need more; This coat will last me until I die.) zdržati

•

- lasting
- last out
* * *
I [la:st]
adjective

zadnji, poslednji; minuli, prejšnji; najnovejši, zadnji

last but one — predzadnji

last but not least — zadnji, vendar ne najmanj važen

at one's last gasp — v zadnjih izdihljajih

last night — sinoči

the night before last — predsinoči

last year — lani

on one's last legs — na koncu svojih moči, pred polomom

the last lap — zadnja etapa

the last straw — višek, zvrhana mera

of the last importance — izredno važen

last day — sodni dan

the last thing in jazz — najnovejše v jazzu

this is the last thing to happen — kaj takega se ne more zgoditi
II [la:st]
adverb

nazadnje, končno
III [la:st]
noun

zadnji (pismo, beseda, otrok); zadnji omenjeni, najnovejši (izjava); poslednje ure, konec, smrt

never to hear the last of it — morati vedno znova poslušati

to breathe one's last — izdihniti, umreti

at (long) last — končno, na koncu

to the last — do konca, do smrti

to look one's last — on zadnjič pogledati

we shall never see the last of that man — tega moža se ne bomo znebili
IV [la:st]
noun

zdržljivost, odpornost
V [la:st]
intransitive verb

trajati, vztrajati, zdržati

to last out — zadostovati, zdržati, dlje zdržati

to last well — biti zelo trpežen
VI [la:st]
noun

kopito (čevljarsko)

to stick to one's last — ne vtikati se, držati se svojega dela
VII [la:st]
noun

trgovska mera (za težo, votla mera, za količino)

last of wool — 12 žakljev volne

English-Slovenian dictionary > last
4 number

1. noun
1) ((sometimes abbreviated to no - plural nos - when written in front of a figure) a word or figure showing eg how many of something there are, or the position of something in a series etc: Seven was often considered a magic number; Answer nos 1-10 of exercise 2.) število; številka

2) (a (large) quantity or group (of people or things): He has a number of records; There were a large number of people in the room.) število

3) (one issue of a magazine: the autumn number.) številka

4) (a popular song or piece of music: He sang his most popular number.) popevka
2. verb
1) (to put a number on: He numbered the pages in the top corner.) oštevilčiti

2) (to include: He numbered her among his closest friends.) prištevati med

3) (to come to in total: The group numbered ten.) znašati

•

- numberless
- number-plate
- his days are numbered
- without number
* * *
I [nʌmbə]
noun

število, številka; zvezek, številka (revije, časopisa)

grammar število ( in the singular ŋ); točka programa; music slang popevka, ritem; poetically plural stihi; slang tip, patron; figuratively back number — pozabljen (zastarel) človek (stvar)

science of numbers — aritmetika

number one — ego, jaz; nautical prvi častnik; adjective prvoten

golden number — število, po katerem se izračuna datum Velike noči

economy to raise to the full number — kompletirati, popolniti

to appear in numbers — izhajati v zvezkih

issued in numbers — izdano v nadaljevankah, izdano v zvezkih

in round numbers — okroglo

in number — številčno, po številu

times without number — neštetokrat

numbers of times — često; vedno znova

without number — neštevilno

colloquially to have (got) s.o.'s number — koga dobro poznati, koga do dna spregledati

to look after ( —ali take care of) number one — misliti le na lastno korist

to lose the number of one's mess — umreti

his number is ( —ali goes) up — dnevi so mu šteti

one of their number — nekdo iz njihove sredine

he is not of our number — ne spada k nam

he is my opposite number in London — on ima v Londonu isti položaj kot jaz tukaj
II [nʌmbə]
transitive verb

numerirati, oštevilčiti; šteti, računati, znašati

to number among ( —ali in, with) — prištevati (med, k, npr. prijatelje)

to number off — odšteti

his days are numbered — dnevi so mu šteti

English-Slovenian dictionary > number

См. также в других словарях:

znóva — prisl. (ọ̑) izraža, da kaj nastopi, se zgodi še enkrat po čem drugem iste vrste: stroj znova deluje; znova poudariti pomen varstva okolja; znova se pritožiti, prositi // izraža novo izhodišče, nov začetek dejanja brez povezave s prejšnjim:… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
védno — prisl. (ẹ̄) 1. izraža, da kaj obstaja, se dogaja brez prenehanja: vedno ima dosti dela; vedno mislimo nanje; vrata so vedno odprta; biti vedno pripravljen; ekspr. vedno in povsod so bili uspešni 2. izraža pojavitev, ponovitev ob vseh primerih,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
dopovedováti — újem nedov. (á ȗ) s pripovedovanjem pojasnjevati: podoficirji so vojakom nekaj dopovedovali; vedno znova je dopovedovala otroku, kakšen je volk; z ihto mu je dopovedovala, kaj naj stori / dopoveduje mu z rokami // z utemeljevanjem, s… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
začénjati — am nedov. (ẹ̑) 1. v presledkih, še ne v celoti opravljati kako delo, dejavnost a) z nedoločnikom: začenjati govoriti, pisati; začenjati se razburjati / brezoseb. počasi začenja snežiti b) z glagolskim samostalnikom: začenjati delo; začenjati… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
odpírati — am nedov. (ȋ ȋ) 1. dajati kaj v tak položaj a) da je mogoč prehod, vstop ali izstop: odpirati okna, vrata; odpirati zapornice; nastežaj, počasi, tiho odpirati / ta ključ odpira veliko vrat odklepa b) da postaja notranjost dostopna: odpirati… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nèskaljív — a o prid. (ȅ ȋ ȅ í) nav. ekspr. ki se ne da skaliti: jezero je bilo skoraj neskaljivo / s svojim neskaljivim mirom jih je vedno znova presenečal … Slovar slovenskega knjižnega jezika
očarováti — újem nedov. (á ȗ) vzbujati pri kom zelo pozitiven čustveni odnos do sebe: dekle očaruje s svojo lepoto in milino; narava ga vedno znova očaruje; te pesmi očarujejo vsakogar očarujóč a e: očarujoč glas, pogled; očarujoče dekle; prisl.: na… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
očítanje — a s (ȋ) glagolnik od očitati1: očitanje pomoči ga je bolelo / vse je prenašala brez besed in očitanja; neupravičeno, neutemeljeno, ostro očitanje // nav. mn. očitek: vedno znova mora poslušati njegova očitanja; zavračati očitanja; obsipaval ga… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
očítati — 1 am nedov. (ȋ) 1. opozarjati na storjeno uslugo, pričakujoč hvaležnost: najprej mu je dal, potem pa očital; pomagal mi je do zaposlitve, vendar mi je to že večkrat očital; ekspr. vsak kos kruha mu je očitala 2. z nezadovoljstvom, nejevoljo… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
odpúščati — am nedov. (ú) 1. delati, da preneha zaradi neprimernega ravnanja, vedenja povzročen negativni odnos do koga: vedno znova ji odpušča; odpuščal mu je vse žalitve 2. delati, povzročati, da kdo nima več določenih obveznosti: odpuščal jim je kazen /… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
opróščati — am nedov. (ọ) 1. delati, da kdo ni več dolžen storiti, delati česa: take ljudi so oproščali službe na galeji; star. oproščati od plačevanja 2. s sodbo odločati, da kdo ni kriv dejanja, zaradi katerega je bil obtožen: s tem sodišče obtoženca… … Slovar slovenskega knjižnega jezika

Словари и энциклопедии на Академике

Перевод: со всех языков на словенский

vedno znova

См. также в других словарях:

Поделиться ссылкой на выделенное

Словари и энциклопедии на Академике

Перевод: со всех языков на словенский

vedno znova

См. также в других словарях:

Поделиться ссылкой на выделенное

Прямая ссылка: